Moja zgodba
Moja zgodba o poglobljeni osebnostni in duhovni rasti se je začela z dnem oziroma z nepričakovanim dogodkom. Ko sem se nekega dne zjutraj prebudil, so bila vrata moje spalnice na široko odprta. Seveda sem vedel, da so bila vrata in okno večer prej zaprta, tako sem avtomatsko povprašal vse svoje domače, če je morda kdo od njih odprl vrata. Začudeni nad vprašanjem so vsi to zanikali. Ker sem bil takrat še močno zemeljski človek, ki je povsem vpet v zemeljske vidike in podobno, sem si v glavi ustvaril svojo takrat najbolj logično razlago. Vrata je pač odprl nekdo od domačih, pa mi samo noče povedati in se mi sedaj po tiho smeji.
Ta dogodek sem kmalu pozabil in se nisem več obremenjeval z njim. Kaj kmalu v roku parih dni pa se dogodek ponovi. Ko se zjutraj zbudim, imam spet na široko odprta vrata svoje spalnice. Seveda sem vrata večer prej dobro zaprl, hkrati pa je tudi okno zaradi morebitnega prepiha bilo tesno zaprto. Tokrat sem bil doma samo jaz in moji dve sestri, tako sem bil odločen in prepričan, da najdem krivca. Povprašam obe sestri, če mi je vrata odprla katera od njiju, kar mi obe odločno zanikata. V njun odgovor nisem bil povsem prepričan, zato se kasneje proti večeru pohecam in rečem, da bom kljuko od vrat čez noč dal pod električno napetost in bom takoj videl, kdo je storilec, saj ga bo zaradi elektrike streslo. Nekaj minut zatem je sestra odšla v hišo po svojih opravkih ampak je kaj hitro prišla nazaj malo prestrašena in v šoku. Povedala je, da je šla v hišo, kjer je prižgala luč in luč se je po nekaj sekundah sama ugasnila, zmanjkalo je električne energije. Ko mi je sestra to povedala, mi je priznam narasel srčni utrip. V glavi sem si že ustvaril neko zgodbo o tem, kaj bi to lahko bilo, čeprav do tega dne nisem preveč verjel v stvari, ki so očem nevidne. S strahom sem se odpravil pogledat, kaj je. Seveda tega nisem povedal sestrama… Ko sem prišel v hišo in pogledal v električno omarico, sem ugotovil, da je samo varovalo. Moje srce se je umirilo ampak misel na to, kaj se je zgodilo takoj zatem, ko sem rekel, da bom kljuko od vrat dal pod električno napetost in potem to z varovalom, pa mi ni dalo miru. Zato sem se po nekaj dneh odločil, da po spletu kontaktiram osebo, za katero sem vedel, da se ukvarja tudi s pogovori z dušami umrlih. Ker si je moj um ustvaril nekakšno zgodbo o potencialnem duhu. Takrat je bila to meni najbolj logična in hkrati ne logična razlaga. Čeprav takrat sam nisem verjel v te stvari, sem vedel, s čim se ukvarja, saj sem jo na Instagramu sledil iz radovednosti. Hkrati sem včasih videl kakšno objavo na to temo. Zbral sem pogum in ji napisal sporočilo. Podrobno sem opisal, kaj se mi je zgodilo. Njen predlog je bil, da se osebno srečava, kjer bo pogledala kaj in zakaj se mi to dogaja. Zato sva se zmenila za termin, kdaj pridem k njej na neke vrste pogovor.
Na srečo sem imel že svoj avto, zato da sem to lahko naredil diskretno. Nisem želel, da doma vedo, kam grem. Če bi doma vedeli, kam sem šel, bi mi seveda bilo nerodno, ker sem se pretvarjal, da mi je za takšne stvari vseeno in da ne verjamem v te stvari. Pot me je vodila kar nekaj deset kilometrov od doma do intuitivne svetovalke s katero sem bil dogovorjen za pogovor. Celo pot med vožnjo sem se spraševal kaj in kako bo, obenem pa sem si mislil, da tistih nekaj evrov, ki jih moram dati za to srečanje, ni tako veliko, če se bom potem počutil pomirjenega oziroma bom dobil morebitno razlago za moje dogodke. Seveda sem bil takrat skoraj čisto prepričan v to, da bo vse skupaj, če se tako izrazim “larifari”.
Ko sem prišel na dogovorjeno lokacijo, me je tam že čakala intuitivna svetovalka s katero sem bil dogovorjen. Prijazno me je sprejela in pospremila v namenski prostor, ki ga je imela za svojo dejavnost. Začela sva se pogovarjati. Povedala mi je, da dela in svetuje na podlagi svoje intuicije pri čemer pa si pomaga s kartami. Jaz pa sem ji še enkrat razložil, kaj se mi dogaja in kaj se mi je zgodilo. Ni minilo veliko časa in že mi je začela predajati intuitivna sporočila. Pomirila me je, da mojih vrat ni odprl noben duhec ampak moja energija. Energija jeze, ki sem jo takrat gojil do očeta. Kljub temu, da me je prvič videla in me ni poznala oziroma ni nič vedela o meni, me je šokirala s tem, ko mi je povedala zelo podrobne stvari. Da se z očetom zelo veliko prepirava zaradi nestrinjanja oziroma najinih različnih pogledov na svet. Tako se je okrog mene ustvaril kot nek oblak nakopičene jeze v obliki energije. Ta energija naj bi bila tako močna, da so se ponoči odprla vrata moje sobe brez moje vednosti, vsaj ne zavestne. Skozi to uro mi je predala in povedala še nešteto informacij o meni in mojemu življenju, da sem odšel skozi vrata odprtih ust. Podala pa mi je tudi usmeritve in napotke za izboljšanje odnosa z očetom in na splošno za moje življenje. Vse to sem potem postopoma vpeljal v svoje življenje in kasneje ugotovil, da so se obrestovali. To je bila zame neverjetna izkušnja. Cel dan in še potem sem razmišljal, kako je lahko vedela toliko stvari o meni, če pa me ne pozna. Ta izkušnja me je tako ganila, da sem začel raziskovati in brskati, da bi prišel do odgovora, kako je to mogoče. Prebral sem kar nekaj literature o duhovnosti, intuiciji, vedeževalcih... in ugotovil, da imamo te zmožnosti v sebi in se jih lahko naučimo. Na internetu sem se prijavil na kar obsežen tečaj za razvoj samega sebe, svojih sposobnosti in spoznanje samega sebe na drugačen način. Ko sem se prvič udeležil tečaja oziroma srečanja, mi je vse skupaj bilo skoraj smešno, kajti nisem poznal teh stvari in se mi je vse skupaj še zmeraj zdelo skoraj nemogoče. Naj ne pozabim omeniti, sem bil edini moški v skupini, kar je nelagodju dalo še dodatno energijo. Po koncu tega srečanja sem si rekel, pa naj bo. Zaupal bom mentorici, ki pravi, da če bomo dnevno izvajali energijske vaje in meditacije, da bodo spremembe zelo hitre in očitne. Nekaj časa pa že lahko vztrajam in bom videl, če bo kaj na temu. Po treh tednih rednega izvajanja energetskih vaj in meditiranja sem nenačrtno opustil svojo veliko razvado - kajenje. S sestro sva imela ravno dan pred tem pogovor o temu tečaju, ki ga obiskujem. S ponosom sem ji razlagal, kako dobro je in kako mi gre. Tema pogovora pa je nanesla tudi na to, da mi je sestra rekla, da če se bom hotel kdaj profesionalno ukvarjati z duhovnostjo da bom moral poleg drugih transformacij tudi opustiti kajenje. Jaz pa sem ji takrat suvereno odvrnil, da je kajenje zadnja stvar v mojem življenju, kateri bi se odpovedal. Bil sem mnenja, da kajenje ni ovira za to. Zavedal sem se dolge poti pred sabo in sklenil, da imam sigurno še dovolj časa, da enkrat preneham. Ker z mojim odgovorom ni bila zadovoljna, mi je zastavila še provokativno vprašanje: “Kaj bi storil, če bi ti nekdo rekel, da ti v primeru ne prenehanja kajenja preostane samo še nekaj mesecev življenja?” Ob temu vprašanju mi je dala veliko za misliti, vendar sem ji kmalu zatem podal hladen odgovor. “Kljub temu ne bi prenehal in če mi je tako namenjeno, pač tako naj bo…” Naj povem, da vsi, ki so me takrat poznali, so vedeli, da sem strasten kadilec. Dan po tem pogovoru sem svoj dan pred službo začel z mojo novo takrat že redno navado - meditacijo in potem tako kot ponavadi se z avtomobilom odpravil v službo. Ko se je ta dan začel, si niti predstavljal nisem, kako pomemben dan zame bo to. Med vožnjo v službo sem po poti vedno pokadil cigareto in potem še eno pred službo. Ta dan, ko sem se peljal in sem pomislil na to, da bi prižgal cigareto, sem začel močno kašljati. To do takrat ni bilo v moji navadi. Rekel sem si, ok, naj bo, ne bom prižgal cigarete. Jo bom pa potem po službi, saj v službi nisem kadil. Ko je bilo konec službe za tisti dan, smo se z dvema sodelavcema zmenili, da gremo na kavo. Ko sem se peljal proti domu oziroma gostilni, ki je na poti domov, sem začel premišljevati o kajenju. V mislih sem si rekel, vredu, če sem lahko zdržal brez cigarete do tretje ure popoldan, potem lahko neham kaditi. Tako sem s tem dnem čisto prenehal s kajenjem. Mnogi so dvomili v to, da ne bom več kadil, vendar mi je uspelo. Naj se pohvalim, da danes še vedno ne kadim več. Tega je že nekaj let. Seveda mi je bilo na trenutke tudi težko, saj je to bil takrat velik del mojega življenja, približno devet let. Takrat sem odkril nov del samega sebe in ugotovil, da lahko z voljo dosežem marsikaj, čeprav se na prvi pogled zdi nemogoče. S tem dnem, ko sem pustil za sabo cigarete, pa se je moja duhovna pot šele dobro začela. Iz dneva v dan sem spoznaval takrat zame povsem nov svet meditacije in energij.
Strast do duhovnosti se je z vsakim dnem še poglabljala, zato sem si namenil kar nekaj knjig o duhovnosti, katere sem z veseljem prebiral. Naj povem, da prej nikoli nisem imel rad knjig. Pot me je pripeljala tudi nazaj do intuitivne svetovalke, ki sem jo omenil že na začetku. Še vedno sem potreboval in iskal določene odgovore in usmeritve za svoje življenje. Kar nekaj ur sem namenil svoji osebni in duhovni rasti z njenim vodstvom, nakar mi je ona enkrat predlagala enega od svojih tečajev za intuitivnega svetovalca. Menila je, da sem čuteč in da bi lahko to počel. Seveda sem takrat bil malo presenečen nad predlogom, ampak sem vseeno z veseljem sprejel to vabilo. Na tečaju sem prvič bolj podrobno spoznal moč svoje intuicije, saj sem jo moral uporabiti na ljudeh, ki jih nisem poznal, tako da sem jim izvedel intuitivno svetovanje. S tem sem presenetil samega sebe, kajti do tega dne se nisem niti približno zavedal, kakšne sposobnosti imamo ljudje v sebi. Kmalu zatem sem naredil pri njej še tečaj za energijskega terapevta in spoznal še moč energij, ki so okrog nas in v nas. Skozi te tečaje sem pridobil veliko znanja predvsem pa spoznal sebe na nove, meni takrat še nepoznane načine. Tekom teh tečajev sem osvojil kar nekaj metod za pomoč sebi in drugim. Ker pa sem že od nekdaj tak, da moram vse poskusiti na svoji koži, se seveda tukaj nisem ustavil. Pot me je vodila tudi do tega, da sem se udeležil hoje po žerjavici, kar mi je odprlo še en nov pogled na samega sebe in na sposobnosti mojega fizičnega telesa. Ker pa vedno rad sanjam in si postavljam vedno nove izzive, sem se spogledoval tudi z svetovno znanim Wim Hoffom oziroma z njegovimi ledenimi potopi. Kar nekaj časa sem samo gledal in bral članke o njemu, pa je le prišel pravi čas, ko sem si naročil njegovo knjigo in jo seveda takoj prebral. Preizkusil sem nekaj njegovih dihalnih vaj in se že pogumno podal v bližnji potok. Prvič sem rabil kar nekaj poguma in časa, da sem prišel v vodo, ki je takrat imela približno 5C°. Sicer se dihalnih vaj ne poslužujem več, se pa z veseljem vsake toliko osvežim v mrzli vodi, kajti tam najdem prav poseben mir. Ker pa me vedno zanima kaj novega, sem se odločil, da si dam izkušnjo, kako je, ko ti nekdo kanalizira. Seveda sem se po tej čudoviti izkušnji odločil, da moram tudi jaz to osvojiti, zato sem seveda naredil še tečaj za kanaliziranje in vodenje meditacij. Da lahko pomagam in usmerjam druge tako, kot so drugi mene.
Če danes pogledam nazaj, kako se je vse skupaj začelo in odvijalo, vidim, da se je vse v mojem življenju zgodilo z nekim razlogom. Če takrat ne bi bilo tistih odprtih vrat, danes ne bi bil, kjer sem. Naučil sem se, da skozi življenje potujem čim bolj zavestno in prisotno v trenutku, zato, da opazim znake in sporočila, ki jih dobim na svoji poti. Vsak nov dan, ki je pred mano, jemljem kot blagoslov, priložnost za rast in za nova spoznanja. Sedaj pa je prišel tudi čas, ko sem začutil, da sem pripravljen svoje znanje in zgodbe podeliti s tabo. Poglej si različne dejavnosti, ki jih imam v ponudbi. Morda te katera pritegne in tako kot mene popelje na neverjetno popotovanje, popotovanje transformacije in osebne rasti.
(Napisano, 2023)
Ta dogodek sem kmalu pozabil in se nisem več obremenjeval z njim. Kaj kmalu v roku parih dni pa se dogodek ponovi. Ko se zjutraj zbudim, imam spet na široko odprta vrata svoje spalnice. Seveda sem vrata večer prej dobro zaprl, hkrati pa je tudi okno zaradi morebitnega prepiha bilo tesno zaprto. Tokrat sem bil doma samo jaz in moji dve sestri, tako sem bil odločen in prepričan, da najdem krivca. Povprašam obe sestri, če mi je vrata odprla katera od njiju, kar mi obe odločno zanikata. V njun odgovor nisem bil povsem prepričan, zato se kasneje proti večeru pohecam in rečem, da bom kljuko od vrat čez noč dal pod električno napetost in bom takoj videl, kdo je storilec, saj ga bo zaradi elektrike streslo. Nekaj minut zatem je sestra odšla v hišo po svojih opravkih ampak je kaj hitro prišla nazaj malo prestrašena in v šoku. Povedala je, da je šla v hišo, kjer je prižgala luč in luč se je po nekaj sekundah sama ugasnila, zmanjkalo je električne energije. Ko mi je sestra to povedala, mi je priznam narasel srčni utrip. V glavi sem si že ustvaril neko zgodbo o tem, kaj bi to lahko bilo, čeprav do tega dne nisem preveč verjel v stvari, ki so očem nevidne. S strahom sem se odpravil pogledat, kaj je. Seveda tega nisem povedal sestrama… Ko sem prišel v hišo in pogledal v električno omarico, sem ugotovil, da je samo varovalo. Moje srce se je umirilo ampak misel na to, kaj se je zgodilo takoj zatem, ko sem rekel, da bom kljuko od vrat dal pod električno napetost in potem to z varovalom, pa mi ni dalo miru. Zato sem se po nekaj dneh odločil, da po spletu kontaktiram osebo, za katero sem vedel, da se ukvarja tudi s pogovori z dušami umrlih. Ker si je moj um ustvaril nekakšno zgodbo o potencialnem duhu. Takrat je bila to meni najbolj logična in hkrati ne logična razlaga. Čeprav takrat sam nisem verjel v te stvari, sem vedel, s čim se ukvarja, saj sem jo na Instagramu sledil iz radovednosti. Hkrati sem včasih videl kakšno objavo na to temo. Zbral sem pogum in ji napisal sporočilo. Podrobno sem opisal, kaj se mi je zgodilo. Njen predlog je bil, da se osebno srečava, kjer bo pogledala kaj in zakaj se mi to dogaja. Zato sva se zmenila za termin, kdaj pridem k njej na neke vrste pogovor.
Na srečo sem imel že svoj avto, zato da sem to lahko naredil diskretno. Nisem želel, da doma vedo, kam grem. Če bi doma vedeli, kam sem šel, bi mi seveda bilo nerodno, ker sem se pretvarjal, da mi je za takšne stvari vseeno in da ne verjamem v te stvari. Pot me je vodila kar nekaj deset kilometrov od doma do intuitivne svetovalke s katero sem bil dogovorjen za pogovor. Celo pot med vožnjo sem se spraševal kaj in kako bo, obenem pa sem si mislil, da tistih nekaj evrov, ki jih moram dati za to srečanje, ni tako veliko, če se bom potem počutil pomirjenega oziroma bom dobil morebitno razlago za moje dogodke. Seveda sem bil takrat skoraj čisto prepričan v to, da bo vse skupaj, če se tako izrazim “larifari”.
Ko sem prišel na dogovorjeno lokacijo, me je tam že čakala intuitivna svetovalka s katero sem bil dogovorjen. Prijazno me je sprejela in pospremila v namenski prostor, ki ga je imela za svojo dejavnost. Začela sva se pogovarjati. Povedala mi je, da dela in svetuje na podlagi svoje intuicije pri čemer pa si pomaga s kartami. Jaz pa sem ji še enkrat razložil, kaj se mi dogaja in kaj se mi je zgodilo. Ni minilo veliko časa in že mi je začela predajati intuitivna sporočila. Pomirila me je, da mojih vrat ni odprl noben duhec ampak moja energija. Energija jeze, ki sem jo takrat gojil do očeta. Kljub temu, da me je prvič videla in me ni poznala oziroma ni nič vedela o meni, me je šokirala s tem, ko mi je povedala zelo podrobne stvari. Da se z očetom zelo veliko prepirava zaradi nestrinjanja oziroma najinih različnih pogledov na svet. Tako se je okrog mene ustvaril kot nek oblak nakopičene jeze v obliki energije. Ta energija naj bi bila tako močna, da so se ponoči odprla vrata moje sobe brez moje vednosti, vsaj ne zavestne. Skozi to uro mi je predala in povedala še nešteto informacij o meni in mojemu življenju, da sem odšel skozi vrata odprtih ust. Podala pa mi je tudi usmeritve in napotke za izboljšanje odnosa z očetom in na splošno za moje življenje. Vse to sem potem postopoma vpeljal v svoje življenje in kasneje ugotovil, da so se obrestovali. To je bila zame neverjetna izkušnja. Cel dan in še potem sem razmišljal, kako je lahko vedela toliko stvari o meni, če pa me ne pozna. Ta izkušnja me je tako ganila, da sem začel raziskovati in brskati, da bi prišel do odgovora, kako je to mogoče. Prebral sem kar nekaj literature o duhovnosti, intuiciji, vedeževalcih... in ugotovil, da imamo te zmožnosti v sebi in se jih lahko naučimo. Na internetu sem se prijavil na kar obsežen tečaj za razvoj samega sebe, svojih sposobnosti in spoznanje samega sebe na drugačen način. Ko sem se prvič udeležil tečaja oziroma srečanja, mi je vse skupaj bilo skoraj smešno, kajti nisem poznal teh stvari in se mi je vse skupaj še zmeraj zdelo skoraj nemogoče. Naj ne pozabim omeniti, sem bil edini moški v skupini, kar je nelagodju dalo še dodatno energijo. Po koncu tega srečanja sem si rekel, pa naj bo. Zaupal bom mentorici, ki pravi, da če bomo dnevno izvajali energijske vaje in meditacije, da bodo spremembe zelo hitre in očitne. Nekaj časa pa že lahko vztrajam in bom videl, če bo kaj na temu. Po treh tednih rednega izvajanja energetskih vaj in meditiranja sem nenačrtno opustil svojo veliko razvado - kajenje. S sestro sva imela ravno dan pred tem pogovor o temu tečaju, ki ga obiskujem. S ponosom sem ji razlagal, kako dobro je in kako mi gre. Tema pogovora pa je nanesla tudi na to, da mi je sestra rekla, da če se bom hotel kdaj profesionalno ukvarjati z duhovnostjo da bom moral poleg drugih transformacij tudi opustiti kajenje. Jaz pa sem ji takrat suvereno odvrnil, da je kajenje zadnja stvar v mojem življenju, kateri bi se odpovedal. Bil sem mnenja, da kajenje ni ovira za to. Zavedal sem se dolge poti pred sabo in sklenil, da imam sigurno še dovolj časa, da enkrat preneham. Ker z mojim odgovorom ni bila zadovoljna, mi je zastavila še provokativno vprašanje: “Kaj bi storil, če bi ti nekdo rekel, da ti v primeru ne prenehanja kajenja preostane samo še nekaj mesecev življenja?” Ob temu vprašanju mi je dala veliko za misliti, vendar sem ji kmalu zatem podal hladen odgovor. “Kljub temu ne bi prenehal in če mi je tako namenjeno, pač tako naj bo…” Naj povem, da vsi, ki so me takrat poznali, so vedeli, da sem strasten kadilec. Dan po tem pogovoru sem svoj dan pred službo začel z mojo novo takrat že redno navado - meditacijo in potem tako kot ponavadi se z avtomobilom odpravil v službo. Ko se je ta dan začel, si niti predstavljal nisem, kako pomemben dan zame bo to. Med vožnjo v službo sem po poti vedno pokadil cigareto in potem še eno pred službo. Ta dan, ko sem se peljal in sem pomislil na to, da bi prižgal cigareto, sem začel močno kašljati. To do takrat ni bilo v moji navadi. Rekel sem si, ok, naj bo, ne bom prižgal cigarete. Jo bom pa potem po službi, saj v službi nisem kadil. Ko je bilo konec službe za tisti dan, smo se z dvema sodelavcema zmenili, da gremo na kavo. Ko sem se peljal proti domu oziroma gostilni, ki je na poti domov, sem začel premišljevati o kajenju. V mislih sem si rekel, vredu, če sem lahko zdržal brez cigarete do tretje ure popoldan, potem lahko neham kaditi. Tako sem s tem dnem čisto prenehal s kajenjem. Mnogi so dvomili v to, da ne bom več kadil, vendar mi je uspelo. Naj se pohvalim, da danes še vedno ne kadim več. Tega je že nekaj let. Seveda mi je bilo na trenutke tudi težko, saj je to bil takrat velik del mojega življenja, približno devet let. Takrat sem odkril nov del samega sebe in ugotovil, da lahko z voljo dosežem marsikaj, čeprav se na prvi pogled zdi nemogoče. S tem dnem, ko sem pustil za sabo cigarete, pa se je moja duhovna pot šele dobro začela. Iz dneva v dan sem spoznaval takrat zame povsem nov svet meditacije in energij.
Strast do duhovnosti se je z vsakim dnem še poglabljala, zato sem si namenil kar nekaj knjig o duhovnosti, katere sem z veseljem prebiral. Naj povem, da prej nikoli nisem imel rad knjig. Pot me je pripeljala tudi nazaj do intuitivne svetovalke, ki sem jo omenil že na začetku. Še vedno sem potreboval in iskal določene odgovore in usmeritve za svoje življenje. Kar nekaj ur sem namenil svoji osebni in duhovni rasti z njenim vodstvom, nakar mi je ona enkrat predlagala enega od svojih tečajev za intuitivnega svetovalca. Menila je, da sem čuteč in da bi lahko to počel. Seveda sem takrat bil malo presenečen nad predlogom, ampak sem vseeno z veseljem sprejel to vabilo. Na tečaju sem prvič bolj podrobno spoznal moč svoje intuicije, saj sem jo moral uporabiti na ljudeh, ki jih nisem poznal, tako da sem jim izvedel intuitivno svetovanje. S tem sem presenetil samega sebe, kajti do tega dne se nisem niti približno zavedal, kakšne sposobnosti imamo ljudje v sebi. Kmalu zatem sem naredil pri njej še tečaj za energijskega terapevta in spoznal še moč energij, ki so okrog nas in v nas. Skozi te tečaje sem pridobil veliko znanja predvsem pa spoznal sebe na nove, meni takrat še nepoznane načine. Tekom teh tečajev sem osvojil kar nekaj metod za pomoč sebi in drugim. Ker pa sem že od nekdaj tak, da moram vse poskusiti na svoji koži, se seveda tukaj nisem ustavil. Pot me je vodila tudi do tega, da sem se udeležil hoje po žerjavici, kar mi je odprlo še en nov pogled na samega sebe in na sposobnosti mojega fizičnega telesa. Ker pa vedno rad sanjam in si postavljam vedno nove izzive, sem se spogledoval tudi z svetovno znanim Wim Hoffom oziroma z njegovimi ledenimi potopi. Kar nekaj časa sem samo gledal in bral članke o njemu, pa je le prišel pravi čas, ko sem si naročil njegovo knjigo in jo seveda takoj prebral. Preizkusil sem nekaj njegovih dihalnih vaj in se že pogumno podal v bližnji potok. Prvič sem rabil kar nekaj poguma in časa, da sem prišel v vodo, ki je takrat imela približno 5C°. Sicer se dihalnih vaj ne poslužujem več, se pa z veseljem vsake toliko osvežim v mrzli vodi, kajti tam najdem prav poseben mir. Ker pa me vedno zanima kaj novega, sem se odločil, da si dam izkušnjo, kako je, ko ti nekdo kanalizira. Seveda sem se po tej čudoviti izkušnji odločil, da moram tudi jaz to osvojiti, zato sem seveda naredil še tečaj za kanaliziranje in vodenje meditacij. Da lahko pomagam in usmerjam druge tako, kot so drugi mene.
Če danes pogledam nazaj, kako se je vse skupaj začelo in odvijalo, vidim, da se je vse v mojem življenju zgodilo z nekim razlogom. Če takrat ne bi bilo tistih odprtih vrat, danes ne bi bil, kjer sem. Naučil sem se, da skozi življenje potujem čim bolj zavestno in prisotno v trenutku, zato, da opazim znake in sporočila, ki jih dobim na svoji poti. Vsak nov dan, ki je pred mano, jemljem kot blagoslov, priložnost za rast in za nova spoznanja. Sedaj pa je prišel tudi čas, ko sem začutil, da sem pripravljen svoje znanje in zgodbe podeliti s tabo. Poglej si različne dejavnosti, ki jih imam v ponudbi. Morda te katera pritegne in tako kot mene popelje na neverjetno popotovanje, popotovanje transformacije in osebne rasti.
(Napisano, 2023)